V letu 2019 smo na dražbi pridobili francosko portalno uro, ki je na kataloški fotografiji izgledala v razmeroma dobrem stanju.
Gre za relativno pogosti tip portalne ure, za katere značilna uporaba kakovostega lesa (palisandra) ali pa ebenoviniziranega lesa s pozlačenim kovinskim okrasjem (baze in kapitli stebričev, ter luneta). Mehanizem je običajno večdnevni, z funcijo bitja na pol in na polne ure, medeninasti deli pa spolirani v visokem sijaju, ki dopolnjujejo estetiko celotne ure.
Mehanizem firme JAPY FILS
Številčnica je skoraj brez izjeme kakovostni bel emajl z črno rimsko številčnico. Naš primerek mehanizma nosi žig priznane firme JAPY FILS z referencami na razstavo iz leta 1855 in medaljami v času 1844-1849, kar datira nastanek ure v čas okoli 1855-1860. Naš primerek številčnice krasiljo še kazalci tipa breguet. Ura je srednje velikosti in višina v obnovljeni različici znaša 46 cm.
Po prejemu smo hitro ugotovili zaskrbljujoče stanje, saj je bila ura izpostavljena vlagi, ocenili smo celo, da jo je prepredla plesen, vidne so bili tudi sledi insektov. Zaradi vlage in raztezanja lesa je od ohišja odstopilo nekaj lesenih kosov, največji majkajoči kos je bil pediment, ki pa je bil k sreči priložen. Ohišje je kazalo sledi poskusov popravil z modernimi metodami, poleg sledov lepljenja je bil prisoten potemnjen lak oziroma premaz.
Poškodbe ure zaradi vlage
Vlaga je povzročila oziroma pospešila korozijo vseh kovinskih delov. Pozlačeni deli so pridobili temno patino, rjavo oranžne patine, medenina je potemnela, železni deli pa so v delu močno korodirali, kar pripisujemo oceni, da je ura ležala položena na tleh, v kaki kleti.
Ugotavljajoč prvotno stanje smo našli nekaj bližnjic in poenostavitev prvotne delavnice. Površine na zadnji strani namreč niso bile kakovodstno izdelane. Bile so le grobo obrušene in nekakovostno premazane.
Postopek popravila ohišja ure
Pred pristopom k popravilu, smo na kosih podobnega lesa testirali nanašanje politure in obnovitvene nanose v barvani in brezbarvni polituri. Preizkusili smo tudi izdelavo in lepljenje z kožnim klejem. Testiranja so se po nekaj poskusih obnesla.
Sledilo je razstavljanje urnega ohišja, nekaj pozornosti je bilo potrebno pri odvijanju zarjavelih vijakov, kjer smo si vseeno pomagali z mazanjem z modernimi sredstvi, sledilo je čiščenje prahu z nekoliko vlažno krpo in tretiranje odprtin insektov in notranjih površin s profesionalnilm (modernim) fungicidom in insekticidom, ki smo ga prej preizkusili na manjšem delu (zadnjem stebričku).
Sledilo je odstranjevanje neidentificiranega potemnjenega premaza, nakar je nastopila rekonstrukcija manjkajočih delov.
Po odstranitvi premazov, smo se odločili, da obstoječega šelaka ne odstranimo v celoti, in sicer le toliko, da smo odstranili površinske poškodbe in globje raze. Grobe površine se je fino obrusilo in deloma zapolnilo poškodbe.
Sledilo je nanašanje barvanega šelaka za učinek ebenovine in brezbarvnega šelaka na intaziranih površinah. Postopek je z vmesnimi sušenji trajal več dni.
Zaključevanje obnove ohišja je zajemalo lepljenje odpadlih delov z pripravkom kožnega kleja ter manjše retuše.
Čiščenje kovinskih delov ohišja ure
Pri čiščenju kovinskih delov se je dobro obneslo sicer gospodinjsko čistilo, za odstranjevanje rje pa je bil potreben že specialni kemični pripravek. Po končanem postopku smo ocenili, da deli niso bistveno prizadeti in bodo lahko funkcionirali še vnaprej. Sledil je premaz za izpodrivanje vode, ki bo nekaj časa preprečeval morebitni nov zagon rjavenja.
S sestavljanjem osušenih delov ohišja smo zaključili obnovo oz. restavriranje urnega ohišja, sledilo pa je precej bolj zamudno čiščenje in delna rekonsstrukcija mehanizma, ki še traja.