Neobičajna zbirka ur in mostičkov nemirk
Na povezavi je v članku Skrivnosti žepnih ur (objava RTVSLO, 13.6.2021) opisana kratka zgodovina žepnih ur in predstavljena urarska zbirka Medobčinskega muzeja Kamnik ter posebni del zbirke, ki se nanaša na mostičke nemirk starih žepnih ur.
https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/skrivnostni-svet-zepnih-ur/583850
https://365.rtvslo.si/arhiv/videonovice-kultura/174781696
Na spodnji sliki je tipični čipkasto prebit in graviran mostiček nemirke kontinentalnega tipa špindel ure, iz prehoda iz 18. v 19. stoletje. Jekleni del nad osrednjim delom je kasnejšega nastanka.
Tehnološko gledano je mostiček držal in varoval nemirko v pravilnem položaju na mehanizmu ure. Nemirka sama je skrbela za točnost delovanja mehanizma. Ker pa so bile ure v tedanjih časih tudi drag, prestižni predmet, je bila zunanjost mehanizma, kljub temu da je bila sicer skrita očem, bogato dodelana in okrašena s strani rokodelcev. Pri nastanku enega mostička je tako praviloma sodelovalo več rokodelcev, v grobem je šla od urarja, preko graverja do pozlatarja.
Žepne ure so bile zaradi cene lahko kar draga naložba in skrbni lastniki so si prizadevali, da bi ure čim dlje služile namenu, jih popravljali in nekateri v želji po bolj točnem času tudi tehnološko posodabljali.
To je lahko privedlo do tega da so okrašeni mostički nemirk postali tehnološko odveč in so kot dragotina našli novo življenje v zbirkah okraskov ali kot del nakita. Tako so jih lahko postavili v okvir in obešali na steno, ali pa predelali v nakit, kot so ogrlice, obeske, broške, držala ključev.
Tehnološko posodabljanje špindel ur je nekje v drugi polovici 19. stoletja, z razmahom natančnih, cenovno dostopnih tovarniško izdelanih ur, izgubilo ekonomski in praktični smisel. Takrat so se stare žepne ure začele seliti iz dnevne rabe v urarske zbirke, tako da lahko njihovo lepoto še danes občudujemo.
