Savoneta, dvojna savoneta, polsavoneta – tip ure

Savoneta je poimenovanje za tip ure s pokrovom, ki ga odpremo s pritiskom na krono. Izraz izvira iz francosko ‘savonnette’, kar v prevodu pomeni kos mila, na kar naj bi tak tip žepne ure spominjal, čeprav bi lahko iskali podobnost tudi v tem, da je pokrov ohranjal notranjost ure čisto.

Posebnega slovenskega izraza za žepne ure s pokrovom nimamo, a se v domači govorici tovrstnim uram reče tudi ‘dopeldeker ura, dopeldekerca, dopeldekelca’, iz nemško Doppeldecker, Doppel -dvojno, Deckel -pokrov, ki nakazuje, da ima ura poleg zadnjega pokrova tudi sprednjega.

Full-hunter ura

Angleški izraz za savoneto je ‘full hunter’, kjer pridevnik ‘full’ napotuje na pokrov nad številčnico v smislu, da pokrov v celoti pokriva številčnico. Pojasnilo za samostalnik ‘hunter’ v tem izrazu je bolj komplicirano, saj naj bi izraz izviral iz načina uporabe tovrstnih ur med lovci na lisice, ki so lahko v eni roki držali uzde konja in z drugo roko pogledovali na žepno uro. Izraz ‘hunter’ v angleški terminologiji tako označuje tip mehanizma, v kateri je krona pri 3 (in sekundnik pri 6).

Dvojna savoneta

Z izrazom dvojna savoneta (double-hunter) se označuje žepne ure, kjer se s pritiskom na krono odpreta sprednji in zadnji pokrov.

Polsavneta

Polsavoneta označuje žepne ure, kjer je pokrov opremljen s steklcem, običajno manjšega premera, ki omoogča pogled na številčnico brez odpiranja pokrova.

Ura čebularica

Čebularica običajno označuje starinski tip prenosne ure, ki ima pogon preko polžato oblikovanega stožca ter zaskočni mehanizem z nemirko in vretenom, ki je značilna za 17. in 18. stoletje.

Ure so bile tedaj še debele, a jih je bilo zaradi manjše dimenzije že možno prenašati (prevažati), zato je sopomenka tudi ‘potovalna ura‘, pa tudi ‘kočijaška ura‘.

Angleški oz. francoski izraz za tovrstne ure je ‘Verge-Fusee’, nemški izraz pa je ‘Spindel-Taschenuhr’ (Spindel – vreteno), ter iz neškega izraza tudi naš izraz ‘špindel ura, špindelca‘.

Ker je bila taka ura za takratniji čas čebulna ura zelo drag predmet, se jo je zaradi varnosti lahko nosilo na verižici okoli vratu in zaradi dodatne varnosti pred udarci še v dodatnem ohišju, ki je bilo pogosto tudi podloženo.

Debel mehanizem, dvojno okroglasto ohišje in plasti spominjalo na čebulne plasti, kar je dalo ime tipu ure.

Pomensko soroden izraz je tudi ‘oignon’ v francoščini, ki enko označuje prenosne ure med 16. in 18. stoletjem.