verge fusee – Urarna Bizjak

Urar Ferdinand Berthoud

Ferdinand Berthoud, je bil dvorni urar zadnjega predrevolucionarnega francoskega kralja Ludvika XVI. Ferdinand je bil rojen leta 1272 v današnji Švici, ki je tedaj spadala pod Prusijo v ugledni meščanski družini. Poleg Ferdinanda sta urarja postala še brata Jean-Henry (1710-1790) in Pierre (1717-?).

Ferdinand se je pri štirinajstih letih pričel učiti urarskega znanja pri svojem starejšem bratu Jean-Henriju in je zaključil pripravništvo v letu 1745 pri osemnajstih letih, nato pa se je preselil v Francijo v Pariz, kjer je nadaljeval izpopolnjevanje svojih urarskih znanj. V letu 1753 je pridobil mojstrski naziv, pričel pa je tudi pisati prispevke v znanstvene publikacije, ter v letu 1759 objavil svoje prvo znanstveno delo, ki so mu sledila tudi druga.

Tekma za razvoj pomorskega kronometra

V tistih časih je med evropskimi silami potekalo tekmovanje po prevladi na področju pomorstva in izdelava natančnega pomorskega kronometra je bila ena od pomembnih etap v tem pogledu.

Natančni kronometri so bili izjemnega pomena pri določanju pozicije ladij, posebej z vojaškega vidika.

Revolucionarni kronometer H4

Vodilna rivala na tem področju sta bili Velika Britanija in Francija, zato ne čudi, da se je tudi Berthoud ukvaral s pomorskimi kronometri. Berthoud si je tako po kraljevem naročilu v naslednjih letih večkrat prizadeval skupaj z drugimi znanstveniki, da bi preučili revolucionarni kronometer H4, ki ga je izdelal angleški urar John Harrison, a so bili pri tem razmeroma neuspešni.

Harrison jim kronometra ni pokazal. Kljub temu se je Berthoudu obisk in srečevanja z angleškimi znanstveniki obrestoval in je bil 1764 sprejet v Kraljevo družbo v Londonu.

Krnometer H4, vir: The Royal Museum Greenwich

Z informacijami, ki jih je Berthoud kljub težavam uspel zbrati, je ob podpori francoske vlade razvil svoje različice pomorskih kronometrov, ki so uspešno prestale večmesečna testiranja. Na podlagi teh je bil Ferdinand leta 1770 s strani kralja in mornarice imenovan v naziv ‘Horologist-Mechanic’ z nalogo nadzora izdelave pomorskih kronometrov, ki so doživeli velik uspeh, njegovega dela pa ni omajala niti revolucija. V letu 1795 je postal član “Institut de France” in v 1804 prejel priznanje legije časti.

V času ko se je Berthoud ukvarjal z razvojem kronometra, je leta 1775 prepustil vodenje urarske delavnice svojemu nečaku Henryju Berthod-u. Delavnica je pod vostvom Henryja pričela izdelovati visokokakovostne in umetelno oblikovane ure. Žal je Henry umrl že leta 1783, ter je vodenje delavncie nasledil drugi nečak Pierre-Louis Berthoud (1754-1813), ter je delavnica obratovala do okoli 1807.

Dediščina Ferdinanda Berthouja

Ferdinand Berthoud je umrl 20.6.1807 v starosti 80 let, brez otrok. Žal je smrt prehitro dohitela tudi nečaka Louisa, ter so delo nadaljevala Louiseva sinova Jean-Louis Berthoud (1793-1880) in Charles-Auguste Berthoud (1798-1876), ki sta se specializirala za izdelavo morskih kronometrov ter je podjetje izdelovalo pomorske kronometre do leta 1876.

Kot ena od posledic vrhunskih izdelkov in slovesa Ferdinanda Berhouda, se je pokazala v tem, da so ponarejevalci kmalu pričeli svoje cenejše ure označevati z slovečim imenom Berthouda.

Ure z imenom Ferdinada Berthouda

Tako smo v Urarni Bizjak doslej že nekajkrat naleteli na starinske ure, ki so bile označene z imenom Ferdinada Berthouda. Čeprav je bila večina teh sicer nadpovprečne kakovosti, je ostalo vprašanje izvirnosti odprto.

Upoštevati je potrebno, da je bila navada označevanja cenenih ur z zvenečimi imeni priznanih urarjev z namenom zavajanja kupcev (posebej v deželah zunaj matične dežele pravega urarja) in trženja višje cene v začetku 19. stoletja precej razširjena. Zato je danes pri presoji glede avtorstva priporočljivo poznati življenjepis in delo urarja na katerega avtorstvo namiguje kakšen urarski izdelek.

Primer kakovostne potovalne ure z indikatorjem datuma, začetek 19 stoeltja, ki je označena z F(erdian)d Berthoud A PARIS. Poreklo pridobitve: Danska 2016.